Apolonija Infinity

V skupini ali ena na ena? Zame ni pravega odgovora — prava je tista pot, na kateri se ti počutiš varno, podprto in pripravljeno na spremembo. 💙

Kaj pa je tebi ljubše — delo v skupini ali individualno?
To vprašanje mi je pred dnevi postavila ena dušica, ko sva se pogovarjali o tem, kaj vse počnem v tem obdobju.

In sem se samo nasmejala. Hahah … kakšno vprašanje. 💙
Ker je resnica zelo preprosta: obožujem oboje.

Masaže so velik del mojega dela — to že veste. Zelo velik del.

Moja baza pa ostaja prehrana po načelih TKM.

In ne, to ni še ena dieta.
To je način življenja.
Način, kako bolje razumeš svoje telo, svoj ritem, letne čase, svoje potrebe in sebe.

Ko je pogovor nanesel na moje delo, sem povedala tudi, da z nekaterimi dušicami delam popolnoma individualno.

Ker nismo vse za skupine.
In nismo vse za šole.
Različne smo si.

Nekatere ženske skupina dvigne. V njej dobijo moč, zagon, občutek pripadnosti in tisti nežni občutek, da niso same.

Druge so bolj individualistke. Potrebujejo svoj prostor, svoj tempo, več zasebnosti in podporo ena na ena. Z njimi delam individualno, zelo osebno, na njim prijazen način — in dobijo znanje, podporo in usmeritve, kot bi bile v šoli, le da vse skupaj prilagodiva prav njim.
Tretja možnost pa je osebni prehranski načrt po tvoji meri — za žensko, ki si želi jasnosti, konkretnih smernic in občutka, da nekdo pogleda prav njo, njeno telo, njen ritem in njene izzive.

In potem me je vprašala:
»Pa raje delaš s skupinami ali individualno?«
In res … meni je vse lepo.

Rada delam v živo, ker se takrat začutimo drugače. Ker se pogledamo v oči, se nasmejimo, si povemo zgodbe in se povežemo.

Rada delam individualno, ker se tam še globlje spoznamo in lahko res nežno odpirava točno tisto, kar neka ženska potrebuje.
In rada delam tudi v šoli, kjer vedno ustvarjam tudi srečanja v živo — ker smo vendarle socialna bitja in ker verjamem, da ima skupnost svojo posebno moč.

Morda zato, ker sem bila tudi sama včasih veliko bolj v ozadju.
Bolj tiha.
Bolj introvertirana.
Bolj previdna pri tem, koliko sebe pokažem.

Danes se rada delim. Rada govorim. hi Rada odpiram teme, pogovore...

Ampak to se ni zgodilo čez noč.
To je bil proces.

Zato zelo dobro razumem žensko, ki še ni pripravljena stopiti v skupino. Ki potrebuje malo več časa. Malo več varnosti. Malo več nežnosti.

In prav zato se svojim dušicam poskušam čim bolj prilagoditi.
Ne zato, da bi vse hodile po isti poti.

Ampak zato, da je pot zanje lahkotnejša. Da lažje naredijo prvi korak. In potem še enega. Proti spremembi in cilju, ki si ga v resnici želijo.

Za svoje delo sem neizmerno hvaležna.
Za vsako žensko, ki mi zaupa.
Za vsak pogovor.
Za vsak premik.
Za vsako novo razumevanje telesa.
Za vsak trenutek, ko nekdo ponovno začuti sebe.

Karkoli ti je bližje — skupina, individualno delo ali osebni prehranski načrt — vedno obstaja pot.

Vrata Šole zavestnega prehranjevanja se bodo ponovno odprla šele prihodnje leto marca, individualno pa lahko začneš že danes. Nežno, v svojem ritmu in na način, ki je prijazen prav tebi. 💙

Če si pripravljena me le pocukaj za rokav oz mi piši in bova poiskali pravo pot prav zate.

V moji Šoli zavestnega prehranjevanja imamo julij malo bolj na off … ampak seveda ne čisto. Hihi. 🌿💙

Ta mesec poslušamo inspirativne pogovore z res čudovitimi ženskami, ki so enostavno wauuuuu. Obožujem jih. Njihove zgodbe, modrosti, iskrenost in tiste stavke, ki se ti usedejo naravnost v srce.

In zraven?

Lahkotno, ustvarjalno in poletno kuhamo. ✨

Naše živilo tedna je tokrat zelena bučka — ena najbolj vsestranskih poletnih kraljic.

Iz nje lahko pripraviš čips, špagete, polpete, mini pice, kremno juho, nadevane bučke, zvitke, lazanjo brez testenin, slane mafine ali pa jo samo na hitro popečeš z zelišči.

In ko si med seboj delimo ideje, fotografije in male trike, ne krepimo samo navdiha.

Krepimo tudi zavestno prehranjevanje. 💙

Na eni strani poslušamo pogovore, ki nas premaknejo, na drugi pa ustvarjamo slastne, lahkotne in čisto poletne krožnike.

In potem res skoraj ne more nastati nič drugega kot … wauuuuu jedi. 😄

Kako pa ti najraje pripraviš bučko?

Nekateri dogodki se ne zgodijo kar tako.
Preprosto te pokličejo. 💛

Tako je mene poklical tudi ta retrit.
In bolj ko se približuje, bolj čutim, kako zelo poseben bo.

Tisti občutek, ko se stvari ne silijo,
ampak se nežno sestavijo na svoje mesto.
Ko veš, da nastaja nekaj lepega, globokega in srčnega.

Jesenski Feelight joga oddih – Nazaj k sebi
me res iskreno navdušuje …
in moje srce je še toliko bolj polno, ker so na voljo le še 3 mesta. ✨

Komaj čakam vse, kar bomo tam soustvarjale.
Dih, stik s sabo, narava, hrana, prisotnost, toplina …
in tisti občutek, ko se zares vrneš k sebi. 🌿

Če te pokliče, potem verjamem, da ni naključje.

V komentarju najdeš več o dogodku in prijavo

Nekaj velikega se kuha … in ni samo kosilo. hihi 📖

Julij je pri meni v znamenju masaž notranjih organov: Chi Nei Tsang & Tok Sen terapij — in Osebnih prehranskih načrtov po tvoji meri.

To je tisto, kar se vidi navzven.

V ozadju pa se dogaja še nekaj čisto posebnega. ✨

Poletje vedno posvetim tudi sebi.
Malo se ustavim, naredim bilanco prvega pol leta, pogledam, kaj je bilo dobro, kaj malo manj, kaj lahko izboljšam in kam me kliče srce.

In letos me je srce poklicalo v nekaj, kar je dolgo tiho čakalo.

A veš tisti občutek, ko srce reče: zdaj je čas?

No … tako nekako je prišlo do odločitve, da se začne rojevati moja prva prava tiskana kuharska knjiga. 📖🌿

Ja, prav si prebrala.
Kuharska knjiga. Moja. Tiskana. 📖📖📖 omg

Že pred dobrim letom mi je Barbra Jerman, urednica revije Suzy, rekla:
“Apolonija, no, kdaj pa bo tvoja knjiga izšla?”

In ni bila edina.
Tudi moje dušice ste me že tolikokrat vprašale, kdaj bodo moji recepti zbrani v eni pravi knjigi.

Priznam … tudi jaz raje listam po natisnjeni knjigi, kot da brskam po telefonu.
Knjiga ima nekaj svojega.
Vonj. Dotik. Občutek.
Kot da te povabi, da si vzameš čas.

Dolgo sem si govorila, da to ni v mojem planu.
Da je preveč.
Prevelik projekt.
Preveč stroškov, fotografij, organizacije …

In potem pride Bella z njeno Forma Bello in mi pokaže, da se da.
Na bolj lahkoten, pretočen, meni prijazen način.

In tako je padla odločitev …

Jaaaaaa, knjiga bo. 🥹💛

Moje poletje ima letos čisto poseben vonj …
po knjigi, domači kuhinji in novih začetkih.

Knjigo si boš lahko naročila na spletu in prišla bo direktno k tebi domov. Juhuhuhu. ✨

V njej ne bodo samo recepti.
V njej bo tudi nekaj mene.
Zakaj TKM.
Zakaj prehrana po letnih časih.
Zakaj zavestno prehranjevanje.
Zakaj hrana ni samo hrana.

Hrana je odnos.
Do telesa.
Do sebe.
Do življenja. 🌿

In zdaj me res zanima …

Kako se ti zdi ta ideja?
Bi si želela mojo kuharsko knjigo držati v rokah?

In čisto iskreno — bi jo naročila tudi po prednaročilu?

Napiši mi v komentar.
Ker tole se res rojeva tudi zaradi vas, mojih dušic. 💛

Danes ne iz moje prakse … ampak iz mojega življenja 😄 “Mislila sem, da sem pojedla samo dve pikici mesa … moje oko pa je imelo očitno drugačno mnenje.” 😄

V petek smo se dobili z našimi bivšimi top sosedi.
In naš sosed je res odličen kuhar. Pa tudi zelo mesojed. Tak pravi mojster za žarom, ki ve, kaj dela — in jaz se mu ponavadi kar prepustim. Ker ko nekdo kuha z ljubeznijo, se to vedno čuti. 💛

Najprej so bile predjedi:
bruskete, kruhki s pršutom, kruhki s prepeličjimi jajčki, fige z mozzarello in balzamično kremo … potem pa še meso z žara, pečen krompir, stročji fižol in grah po primorsko.

Jaz sem pojedla figo, paradižnikovo brusketo, za glavno jed vse priloge in poskusila samo dva mala koščka mesa.
In naslednji dan proti popoldnevu me začne boleti oko.

Malo zatečeno. Malo čudno. Ampak saj veste … najprej si rečeš: “Eh, bo že.” 😄

Naslednje jutro pa skoraj nisem videla.
Oko zatečeno, gnojno, boleče … in naredil se mi je notranji ječmen. Tisti na notranji strani veke, kjer se gnojna bulica navzven skoraj ne vidi, ampak jo ti še kako čutiš. In moja je bila ogromna.

In seveda se mi je po glavi podilo:
Omg, kako? Zakaj? Kaj zdaj? Kako bom imela ta teden pogovore z gostjami za šolo?

Ker ravno ta teden imam kar dva pogovora z gostjami za našo Šolo zavestnega prehranjevanja in res me je za trenutek zaskrbelo, da ne bo šlo.

Ampak potem sem se ustavila in si rekla:
Apolonija, poglej, kaj se je zgodilo.
Po TKM telo nikoli ne reagira kar tako.

In jaz točno vem, da zame kombinacija meso + sladko ni najboljša. Še posebej ne meso in potem zraven nekaj sladkega, lepljivega, koncentriranega — kot so fige in še posebej balzamična krema.

F**a sama po sebi ni “problem”.
Meso samo po sebi ni “problem”.
Ampak kombinacija, čas, količina, moj trenutni notranji teren … to pa je druga zgodba.

Po TKM bi lahko rekli, da taka kombinacija hitro ustvari več notranje vročine, vlage, zastoja, obremenitve jeter in prebave. In ko je tega preveč, telo pokaže tam, kjer imamo svojo šibko točko.

Pri meni se to pogosto pokaže kot herpes.
Tokrat se je pokazalo kot ječmen.

Pri kateri drugi ženski se lahko pokaže drugače:
kot vnetje, izpuščaj, akne, srbečica, občutek vročine v telesu, napetost v očeh, PMS, močnejša menstruacija, razdražljivost, nespečnost, napihnjenost, vnetja nožnice ali pa tam, kjer je že prisotna šibkost — tudi pri miomih, cistah ali drugih zastojih v medenici.

Telo vedno govori v svojem jeziku.
In jetra se zelo pogosto oglašajo skozi oči, skozi kožo, skozi jezo, napetost, PMS, menstruacijo, prebavo in vse tiste male “signale”, ki jih včasih najprej spregledamo.
In pri meni se je ravno vse lepo sestavilo:
malo hrane, ki vem, da mi ne paše,
malo sladkega in lepljivega,
malo mesa,
malo stresa,
in še prišla sem v svojo “zimo” — menstruacijo.
In ko smo v menstruaciji, telo potrebuje več nežnosti, več topline, več miru in manj obremenitev. Imunski sistem je lahko bolj občutljiv, telo čisti, energija gre navznoter … in če takrat dodamo še nekaj, kar nam ne ustreza, se hitro pokaže odziv.

In ja — ječmen je bil tu. Tudi meni se zgodi- kadar se ne poslušam in ne upoštevam Tkmja.😄

Potem pa akcija.

Vem, da je pri ječmenu toplota zlata vredna. Samo vprašanje je bilo — s čim greti, da ostane toplo dlje časa?
In takrat sem se spomnila na moje grelne vrečke.
Hvaležna 300 na uro. 😄

Večkrat na dan sem si jih nežno položila na oko za nekaj minut. Brez kompliciranja. Samo toplota, mir in potrpežljivost.

In res — zelo hitro je bilo bolje. Drugo noč sem že veliko bolje spala, oko se je manj gnojilo, oteklina je šla dol in danes sem skoraj že ok. Ne vidi se več iz aviona. 😄

In ja … lahko bom posnela pogovore. Juhuhu. 💛

Prejšnji teden sem pisala, kaj vse je moja domača lekarna.
In danes lahko dodam še to: grelne vrečke so zakon. Res. Vedno gredo z menoj.

Ampak še bolj kot grelne vrečke je pomembno tole:
da poznamo svoje telo.
Da vemo, kaj nam dela dobro.
Da vemo, kaj nas obremeni.
Da znamo povezati pike.
Ne zato, da se krivimo, ampak zato, da se bolje razumemo.

Ker telo nas ne kaznuje.
Telo nas opozarja.
Telo nam pokaže, kje potrebuje manj pritiska in več podpore.
Poznaš tudi ti svoje “šibke točke”?

Kje ti telo najprej pokaže, da je bilo nečesa preveč — na koži, prebavi, očeh, hormonih, spanju, menstruaciji, glavi?

In uporabljaš grelne vrečke?

Jaz jih obožujem – hvaležna zanje. 😄💛

Objem,
Apolonija

**Na dopust ne vzamem pol lekarne … ampak brez teh stvari pa res ne grem nikamor. 😄🌿**

Joooj, dopust je za uživanje, ne za iskanje lekarne v zadnjem trenutku. 😄
Zato imam s seboj vedno svojo malo **“domačo lekarno”** — nič preveč, samo tisto, kar vem, da me lahko hitro podpre.

Ker ko grem na dopust, imam rada občutek, da sem mirna.
Da imam pri sebi tiste stvari, ki jih poznam, ki mi delujejo in za katere vem, da jih morda na destinaciji ne bom tako hitro našla.

Danes s teboj delim, kaj gre z mano na dopust.
In neeee, tukaj res ne pretiravam — je pa res, da nimam več malih otrok. Hihi. ❤☯️

Ker sem imela nekoč kronično vnetje mehurja, brez **grelnih vrečk** in **D-manoze** ne grem nikamor. Ostalo se da običajno rešiti tudi na kraju samem, ampak te stvari imam res rada pri sebi.

**Z menoj na poti so vedno:**

soda bikarbona
suhe borovnice
grelne vrečke
olje za čiščenje ušes
D-manoza

**Soda bikarbona** ☯️
Če mi kakšna hrana naredi težo v želodcu, jo aktiviram z vrelo vodo, dolijem toliko hladne, da je napitek topel, in jo spijem.

Če kdaj večerjam pozneje kot ponavadi, zjutraj najprej na tešče spijem s**o bikarbono in ta dan počakam s prvim obrokom do približno 11. ure. Takrat jem tudi bolj zelenjavno, lahkotno in preprosto.

Če hrana na dopustu ni najbolj optimalna, si jo po potrebi pripravim zjutraj ali zvečer.

**Suhe borovnice** ☯️
Pri diareji jih kar pozobamo — malo peščico, lahko večkrat na dan. Ponavadi je pri nas dovolj že 1–2x.

Če potujemo v bolj občutljive kraje, kot je recimo Egipt in podobno, je seveda ključna higiena: voda iz steklenic, brez ledu, previdno pri sadju, solatah in vsem, kar ni varno pripravljeno.
In ja, tam je v primeru večjih težav smiselno kupiti tudi njihova zdravila, ker so pogosto najbolj primerna za njihove bakterije. Ampak kot prva pomoč — suhe borovnice so pri meni vedno zraven.

**Grelne vrečke** ☯️
Pri vnetju mehurja grejemo predel mehurja, zraven pa seveda D-manoza, dovolj tekočine in nič mokrih kopalk predolgo na sebi.

Grelne vrečke so super tudi pri raznih bolečinah — od menstrualnih do bolečin v kosteh ali sklepih.
Pri boleči menstruaciji grejemo zadaj predel ledvic, pri bolečinah v sklepih ali kosteh pa predel, kjer boli.

Olje za čiščenje ušes ☯️
To imam vedno s seboj, ker imam veliko ušesnega masla in se mi lahko na morju, sploh ob potapljanju, uho hitro zamaši. In res ne želim potem iskati rešitev ravno takrat, ko bi rada uživala v morju.

D-manoza ☯️
Moja zvesta podpora zaradi preteklih težav z mehurjem. Pri meni je to res ena od tistih stvari, ki gre vedno z mano.

In seveda … ❤🪽

s seboj imam vedno tudi svoje roke.

Samomasaža trebuha pomaga pri ogromno težavah — pri napetosti, prebavi, zastajanju, občutku teže, nervozi v trebuhu …
Chi Nei Tsang je zakon in res sem hvaležna zanj. ❤☯️

To je moja mala dopustniška lekarna.
Nič ogromnega, nič paničnega.
Samo nekaj stvari, ki mi dajo občutek varnosti in podpore.

Kako velika pa je tvoja domača lekarna na poti?
Kaj gre vedno s tabo na dopust?
Imaš kakšen svoj “brez tega pa ne grem nikamor” trik? 🌿

Poletje ni izgovor, da jemo kar nekaj.
Je povabilo, da jemo bolj lahkotno, bolj sočno in bolj zavestno. 🥒

V moji **Šoli zavestnega prehranjevanja** imamo julij bolj “na off”. Hihi. 🌿

To ni recept.
To je vaja zavestnega prehranjevanja.
S kumaro. Hihi. 🥒

Ampak to seveda ne pomeni, da se kar prepustimo in nam je vseeno, kaj je na naših krožnikih.

Ravno obratno.

Julij je zame mesec, ko se učimo zavestnega prehranjevanja na še bolj lahkoten, igriv in poletni način.
Brez pritiska.
Brez kompliciranja.
Brez “zdaj moram vse prav”.

Samo malo bolj prisotno.
Malo bolj z občutkom.
Malo bolj z vprašanjem:

**Kaj danes res podpira moje telo?**

In tako smo si v šoli izbrale **živilo tedna** — tokrat je to **kumara**. 🥒

Taka čisto navadna, poletna, sveža … pa se iz nje lahko pripravi toliko lepih stvari.

Hladna kumarična juha.
Kumare s čičeriko, koprcem, sezamom in jogurtom.
Kumare z avokadom, meto, grškim jogurtom in koromačem.
Tople kumare s pire krompirjem.
Kumare z rdečo peso, tahini omako in konopljinimi semeni.

Ali pa čisto preprosto — kumara, korenje in zelena narezani na palčke, zraven pa ena dobra pomaka. ✨

In potem se igramo.

Katera kombinacija nam paše?
Katera nas osveži?
Katera nas napihne?
Katera nam naredi občutek lahkotnosti?

Ker zavestno prehranjevanje ni samo “kaj smem in česa ne smem”.
Zavestno prehranjevanje je tudi to, da opazim, kako se po določeni hrani počutim.

Recimo kumare.
Jih imaš rada?
Ti pašejo?
Se ti po njih spahuje?
Te hladijo?
Ti obležijo v želodcu?

V TKM bi rekli, da kumara hladi, vlaži in osvežuje telo, zato je poleti lahko krasna podpora. Ampak če imaš šibkejšo prebavo, veliko vlage, napihnjenost ali občutek mraza v telesu, ti lahko surova kumara tudi ne paše najbolje.

In če kumara greni?
To je lahko čisto praktično — starejša kumara, stres rastline, olupek, konec kumare …
Včasih pa nas grenčina tudi lepo spomni, da telo kliče po opazovanju. Po manj avtomatike in več stika.

Jaz bio kumare najraje ne olupim, ker je v olupku veliko vlaknin in hranil. Jo pa pogosto posolim in pustim, da spusti vodo. Moja Tasha pa ima še en domač trik: odreže vrh kumare in z njim kroži po odrezanem delu, dokler se malo ne “zapeni” — pravi, da tako spusti grenčino. 🥒

Zdaj pa me res zanima:

**Kako pa ti pripravljaš kumare?**

Jih olupiš ali ne?
Imaš kakšen svoj trik?
Katera jed s kumaro je tvoja najljubša?

Napiši mi v komentar — morda prav tvoja ideja nekomu danes reši kosilo. 💛

In saj veš …
ko deliš, nisi samo napisala komentarja.
Postaneš navdih.
Zase in za druge. 🌿

Joooj, danes je zadnji dan za znižano ceno …
si res želiš zamuditi to izjemno priložnost? ✨

Ker včasih ne potrebujemo še enega “enkrat bom”.
Včasih potrebujemo samo nežen:
zdaj je pravi čas zame.

Začetek oktobra si lahko rezerviraš malo drugače.
Ne v hitenju.
Ne v obveznostih.
Ampak v dihu, jogi, tišini, naravi, dobri hrani in vračanju k sebi. 🌿

Skupno je na voljo samo 10 mest — in nekaj jih je že našlo svoje dušice, nekaj pa jih še čaka.
Morda ravno nate.

Jesenski Feelight joga oddih v Terra Magici
1.–4. oktober 2026 | hrvaška Istra
Nika Marinček je pripravila za nas nepozabno čarobno izkušnjo- jaz se je že neizmerno veselim hihihi- kaj bom jaz počela na tem dogodku? Preberi v komentarju

Če te kliče, ne čakaj predolgo.
Danes je še zadnji dan za znižano ceno. 💛

Več informacij in prijava te čaka v komentarju👇❤